Spoznajmo dalmatince
Uradno ime: Dalmatinec
Druga imena: Kočijaški pes, talbot
Izvor: Hrvaška
Nagnjenost k slinjenju
1 out of 5Potrebe po negi
1 out of 5Stopnja izpadanja dlak
3 out of 5Nagnjenost k lajanju
2 out of 5Stopnja energije*
5 out of 5Kompatibilnost z drugimi hišnimi ljubljenčki
4 out of 5Toplo vreme?
3 out of 5Hladno vreme?
2 out of 5Primernost za bivanje v stanovanju
2 out of 5Ali lahko ostane sam?*
3 out of 5Družinski hišni ljubljenček?*
4 out of 5
| Samec | Samica |
|---|---|
| Višina | Višina |
| 58.5 - 61 cm | 56 - 58.5 cm |
| Teža | Teža |
| 27 - 32 kg | 24 - 29 kg |
| Mladič | Zgodnja odraslost |
|---|---|
| Od 2 do 15 mesecev | Od 15 mesecev do 5 let |
| Pozna odraslost | Starost |
| Od 5 do 8 let | Od 8 do 18 let |
| Novoskoteni | |
| Od skotitve do 2 mesecev | |
Nagnjenost k slinjenju
1 out of 5Potrebe po negi
1 out of 5Stopnja izpadanja dlak
3 out of 5Nagnjenost k lajanju
2 out of 5Stopnja energije*
5 out of 5Kompatibilnost z drugimi hišnimi ljubljenčki
4 out of 5Toplo vreme?
3 out of 5Hladno vreme?
2 out of 5Primernost za bivanje v stanovanju
2 out of 5Ali lahko ostane sam?*
3 out of 5Družinski hišni ljubljenček?*
4 out of 5
| Samec | Samica |
|---|---|
| Višina | Višina |
| 58.5 - 61 cm | 56 - 58.5 cm |
| Teža | Teža |
| 27 - 32 kg | 24 - 29 kg |
| Mladič | Zgodnja odraslost |
|---|---|
| Od 2 do 15 mesecev | Od 15 mesecev do 5 let |
| Pozna odraslost | Starost |
| Od 5 do 8 let | Od 8 do 18 let |
| Novoskoteni | |
| Od skotitve do 2 mesecev | |
Spoznajte dalmatinca
Vse, kar morate vedeti o pasmi
Ovekovečen je bil v Disneyjevi animirani uspešnici 101 dalmatinec – kako bi ga sploh lahko pozabili? Te čudovite živali so odlični pasji spremljevalci. Dalmatinci so energični, ljubeznivi in igrivi, imajo ljubek temperament in so tesno navezani na svoje človeške družine. Imajo kratko, gladko dlako, ki je bodisi črne ali temno rjave barve, zaradi česar je nega enostavna.
Vendar pa dalmatinci kot vrhunski športni psi vsakodnevno potrebujejo dovolj gibanja. Imate obrabljene tekaške čevlje? Dalmatinec je potem lahko vaš popoln tekaški prijatelj. Tudi dolgi sprehodi bodo v redu. Vsekakor pa dalmatinci s svojimi športnimi in mišičastimi telesi za srečo potrebujejo veliko aktivnosti.
Dalmatinci naj bi prvotno izvirali iz Hrvaške, kjer so jih uporabljali kot lovske pse, pozneje pa so jih uvozili v Veliko Britanijo. Tam so jih uporabljali kot kočijske pse. V Veliki Britaniji je bila pasma leta 1890 z ustanovitvijo prvega dalmatinskega kluba tudi uradno priznana.
V drugem zanimivem delu njihove zgodovine so dalmatinci postali sinonim za gasilstvo – zlasti v ZDA, kjer so še danes uradna maskota gasilske brigade. Dalmatince so zaradi njihove zgodovine kot kočijski psi uporabljali za varovanje konj, ki so vlekli gasilske vozove. Še danes mnogi gasilci za hišnega ljubljenčka izberejo dalmatinca.
V zadnjih letih se je priljubljenost dalmatincev močno povečala zaradi njihovih nastopov na filmskem platnu. Poleg Disneyjevega filma iz leta 1961, ki je bil prirejen po istoimenskem romanu britanske pisateljice Dodie Smith, so pozneje nastali še drugi filmi.
Žal pa je to pomenilo tudi, da je veliko dalmatincev končalo pri neizkušenih lastnikih, ki so jih kupili za svoje otroke in niso znali dobro skrbeti zanje. Na srečo se je stanje izboljšalo – s pravo nego in veliko gibanja so dalmatinci srečni v domovih po vsem svetu.
Dejstvi o dalmatincih
1. Opazite razliko
Ali ste vedeli, da so mladiči dalmatincev rojeni brez lis? Svojo prepoznavno oznako dobijo šele, ko so stari okoli 10 dni. Njihove lise lahko še naprej spreminjajo obliko, vse dokler dalmatinec ne postane odrasel.
2. Pravi 101 dalmatinec
Pongo, Disneyjev Dalmatinec, je obstajal tudi v resničnem življenju. Bil je eden od devetih psov britanske pisateljice Dodie Smith, ki je napisala knjigo, po kateri je nastal film. Tudi sam roman iz leta 1956 je odlična knjiga za oboževalce dalmatincev oz. za vse ljubitelje psov.
Zgodovina pasme
Kljub njihovi današnji slavi ostaja izvor dalmatincev zavit v tančico skrivnosti. Čeprav mnogi trdijo, da izvirajo iz Dalmacije na Balkanu, za to ni veliko dokazov. Kljub temu je splošno sprejeto, da izvirajo iz Hrvaške in so jih pozneje pripeljali v Veliko Britanijo.
O zgodovini dalmatincev zagotovo vemo to, da je v poznem 18. stoletju obstajala vrsta belih psov z lisami, znana kot talbot. Ti psi so spremljali kočije s konjsko vprego in varovali živali, potnike in blago. Ponoči so bili tudi čuvaji v hlevih. Leta 1791 je angleški avtor Thomas Bewick to vrsto psa poimenoval »dalmatinec«.
Imeli pa so še številne vzdevke, na primer English Coach Dog, the Spotted Dick in the Plum Pudding Dog. Zadnja dva vzdevka je imel zato, ker naj bi znamenite dalmatinske pege spominjale na koščke sadja v priljubljenih britanskih sladicah.
V 19. stoletju je pasma v plemstvu veljala za statusni simbol, hkrati pa je bila priljubljena izbira romskih popotnikov. V tem času se je začela tudi dolgoletna povezava dalmatinca z gasilci. Leta 1888 jih je priznala ameriška kinološka zveza.
Od glave do repa
Telesne značilnosti dalmatincev
1.Telo
2.Rep
3.Glava
4.Barva
5.Dlaka
Na kaj morate biti pozorni
Predstavljamo nekaj zanimivih dejstev o dalmatincih, od specifičnih lastnosti pasme do splošnega zdravstvenega stanja
Ena od možnih in pogostih težav pri dalmatincih je gluhost
Žal je do neke mere prizadetih več kot 15 % psov, po nekaterih ocenah pa je v ZDA pojavnost te težave celo 30-odstotna. Približno 5 % dalmatincev je gluhih na obe ušesi. Poleg očitne nevarnosti poškodb zaradi nesreč to lahko tudi oteži njihovo usposabljanje, čeprav zagotovo ni nemogoče. A ker so bistri, se zlahka naučijo znakovnega jezika, če ga je lastnik pripravljen izumiti. Ta bolezen je dedna in je povezana z genom za pegasto obarvanost dalmatincev. Vendar pa bodo ugledni rejci vedno najprej preverili morebitno izgubo sluha pri potencialnih starših, kar lahko zmanjša možnost, da bi se pojavila v leglu, testirajo pa lahko tudi same mladiče. K sreči se dalmatinci z delno izgubo sluha dobro znajdejo in živijo dokaj normalno življenje.
Paziti je treba tudi na kamne v mehurju ali ledvicah
Čeprav gre za običajno zdravo pasmo psov s precej dolgo življenjsko dobo, so dalmatinci lahko nagnjeni k nekaterim težavam. Ena od teh je stanje, imenovano hiperurikozurija, pri katerem lahko povišana raven sečne kisline v urinu povzroči nastanek kamnov v mehurju in ledvicah. Vendar pa je dobra novica, da lahko skrbno urejena prehrana veliko pripomore k preprečevanju (več informacij o hranjenju vašega dalmatinca najdete v razdelku »Zdrava prehrana za zdravega psa«). Tudi če se kamni pojavijo, jih je mogoče odstraniti z metodami, kot je litotripsija (ultrazvočno lomljenje kamnov). V skrajnem primeru je možnost tudi operacija. Pri svojem veterinarju se lahko seznanite z možnimi načini zdravljenja.
Dalmatinci za dobro duševno in telesno počutje potrebujejo veliko gibanja
Čeprav vsi psi potrebujejo določeno mero dnevne aktivnosti, je ta za dalmatince še posebej pomembna. Zaradi svojega športnega, okretnega telesa in delovne dediščine uživajo v gibanju na prostem, ker so zelo inteligentne živali pa potrebujejo tudi duševno stimulacijo. Če so predolgo v zaprtem prostoru, imajo lahko dalmatinci presežek energije, kar lahko povzroči uničevalno vedenje. Zaradi tega bosta nezadovoljna tako pes kot lastnik. Redni dolgi sprehodi, še bolje pa tek, so torej ključnega pomena za njihovo splošno dobro počutje. Za več koristnih informacij o gibanju in treningu dalmatincev si oglejte spodnja poglavja.
Zdrava prehrana za zdravega psa
Pri izbiri hrane za dalmatinca je treba upoštevati več dejavnikov: starost, življenjski slog, stopnjo aktivnosti, fiziološko stanje in zdravje, vključno z morebitno boleznijo ali občutljivostjo. Hrana zagotavlja energijo za življenjske funkcije psa. Popolna prehranska formula mora vsebovati prilagojeno ravnovesje hranilnih snovi, s čimer se izognete morebitnemu pomanjkanju ali presežku hranilnih snovi v prehrani, kar bi lahko škodljivo vplivalo na psa.
Za zagotavljanje rednega odvajanja urina mora biti vedno na voljo čista in sveža voda. V vročem vremenu in zlasti pri gibanju na prostem s seboj prinesite vodo, potrebno za pogoste premore za vodo, ki jih potrebuje vaš pes.
Vnos energije bo morda treba prilagoditi tudi podnebnim razmeram. Pri psu, ki pozimi živi na prostem, bodo potrebe po energiji večje.
Naslednja priporočila veljajo za zdrave živali. Če ima vaš pes zdravstvene težave, se posvetujte z veterinarjem, ki vam bo predpisal ekskluzivno veterinarsko dieto.
Potrebe mladiča dalmatinca po energiji, beljakovinah, mineralih in vitaminih so veliko večje kot pri odraslem psu. Energijo in hranilne snovi potrebujejo za vzdrževanje svojega telesa, pa tudi za rast in razvoj. Do 15. meseca starosti se imunski sistem mladičev dalmatinca razvija postopoma. Kompleks antioksidantov – vključno z vitaminom E – lahko pripomore k vzpostavitvi naravne obrambe v obdobju velikih sprememb, odkritij in novih srečanj. Tudi njihove prebavne funkcije so tedaj drugačne kot pri odraslih: prebavni sistem še ni povsem zrel, zato je pomembno, da zagotovite lahko prebavljive beljakovine, ki bodo bolj učinkovite. Prebiotiki, kot so fruktooligosaharidi, podpirajo zdravo prebavo in prispevajo k ravnovesju črevesne flore, posledično pa zagotavljajo tudi izločanje kakovostnega blata.
Podobno so zobje mladiča – najprej so to mlečni zobje oz. prvi zobje, nato pa stalni zobje – pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri izbiri velikosti, oblike in teksture briketov. Med to dolgo fazo rasti so visoke tudi potrebe po energiji, zato mora imeti hrana visoko vsebnost energije (izraženo v kcal/100 g), koncentracije vseh drugih hranilnih snovi pa bodo v posebej zasnovani prehrani za podporo pri rasti tudi višje od običajnih. Dalmatinec je edina pasma, ki izloča precejšnje količine sečne kisline v urinu. Tovrstna sečna kislina, ki je posledica razgradnje purinov, lahko pri nekaterih psih povzroči nastanek sečnih kamnov. Najboljša izbira je hrana z nizko vsebnostjo purinov, ki pripomore k omejitvi izločanja sečne kisline. Ker se pri dalmatincih urinarne težave lahko pojavijo že pri 12 mesecih, poskrbite za prehrano s skrbno nadzorovano ravnjo purinov, da spodbudite ustrezno delovanje sečil. Priporočljivo je, da dnevno količino hrane razdelite na tri obroke na dan, dokler niso stari šest mesecev, nato pa preidete na dva obroka na dan.
Glavni prehranski cilji za odrasle dalmatince so:
Ohranjanje zdravja sečil s preprečevanjem nastanka sečnih kamnov, kar lahko dosežemo z izbranimi viri beljakovin z nizko vsebnostjo purinov
Skrb za ohranjanje zdrave in sijoče kože ter dlake z obogatenim dodatkom esencialnih maščobnih kislin (zlasti EPA-DHA), esencialnih aminokislin in vitaminov B. Osupljivi kožuh dalmatinca ščiti njihovo občutljivo kožo. S tem hranili prispevamo k izboljšanju obrambe kože pred zunanjimi patogeni in upočasnjevanju vnetnih reakcij, saj okrepijo pregradno funkcijo kože.
Skrb za dobro delovanje srca s prilagojeno vsebnostjo mineralov, EPA-DHA, tavrina, L-karnitina in antioksidantov
Skrb za zdravje kosti in sklepov z glukozaminom in hondroitinom
Z lahko prebavljivimi sestavinami in primerno vsebnostjo maščob boste zagotovili idealno telesno težo.
Optimalno prebavljivost spodbudite z visokokakovostnimi beljakovinami in uravnoteženim naborom prehranskih vlaknin.
Za pomoč pri naravni obrambi se priporoča formula, obogatena s kompleksom antioksidantov, ki vsebuje mananoligosaharide.
Ko dosežejo sedem let starosti, se bodo pri dalmatincih začeli pojavljati prvi znaki staranja. Za ohranjanje vitalnosti izberite formulo, obogateno z antioksidanti. Staranje spremlja tudi sprememba presnovnih zmogljivosti in posebnih prehranskih potreb, zato mora imeti hrana za starajoče se dalmatince naslednje značilnosti:
Višja vsebnost vitaminov C in E. Te hranilne snovi imajo antioksidativne lastnosti in ščitijo celice v telesu pred škodljivimi učinki oksidativnega stresa, povezanega s staranjem
Z zmanjšanjem vsebnosti fosforja lahko upočasnite postopno poslabšanje delovanja ledvic.
Višji delež elementov v sledovih – železa, bakra, cinka in mangana – pomaga ohranjati dobro stanje kože in dlake.
K ohranjanju zdrave dlake pripomore višja količina polinenasičenih maščobnih kislin (maščobnih kislin omega 3 in omega 6). Tovrstne maščobne kisline psi običajno proizvajajo sami, vendar lahko staranje vpliva na ta fiziološki proces.
Starajoči se psi imajo vedno več težav z zobmi. Velikost, obliko in teksturo briketov je treba prilagoditi njihovi čeljusti, da bi zagotovo zaužili zadostno količino hrane tudi v poznejših letih. Prilagojena oblika briketov lahko pomaga zmanjšati hitrost vnosa hrane, kar pripomore k ohranjanju zdrave telesne teže psa.
Pomembno je, da dalmatinca v nobenem življenjskem obdobju ne hranite s hrano za ljudi ali mastnimi prigrizki. Namesto tega ga nagradite z briketi, ki jih odvzamete od njegove dnevne količine hrane, in strogo upoštevajte smernice za hranjenje, navedene na embalaži, da preprečite prekomerno pridobivanje teže.
Skrb za dalmatinca
Nasveti za nego, vzgojo in vadbo
Če se sprašujete, koliko vadbe potrebuje dalmatinec, to morda ni pravi pes za vas, odgovor je namreč veliko. Najbolje bi bilo, če bi jim namenili eno do tri ure na dan – ali celo več, če je to mogoče. Dalmatinec, ki nima dovolj fizične aktivnosti, se lahko začne vesti destruktivno, da bi sprostil nakopičeno energijo. Ker so bili lovski psi, se najraje potepajo po podeželju – zato so primerni za vse, ki uživajo v pohodništvu, teku ali celo kolesarjenju. Ker imajo dalmaticni tudi igrivo žilico, imajo radi tudi igre na vrtu.
Ne samo, da imajo dalmatinci čudovito dlako, njihov kožuh je razmeroma enostavno vzdrževati. Za gladko in sijočo dlako ter odstranjevanje ohlapnih dlak običajno zadostuje temeljito krtačenje enkrat tedensko z gumijastim glavnikom za kodre. Za popolno nego dalmatinca je priporočljivo tudi občasno kopanje, nohte pa je treba striči tako pogosto, kot je potrebno. Kot pri vseh pasmah je treba pozornost posvetiti zobni higieni. Poleg vsakodnevnega ščetkanja zob doma morajo pri imeti tudi redne preglede. Pri dalmatincih je treba spremljati tudi ušesa, da se ugotovijo morebitni znaki nečistoč ali okužbe.
Tako inteligentni kot željni ugajanja imajo dalmatinci takšne osebnostne lastnosti, da jih bo veselje trenirati. So pa precej občutljive živali in se najbolje odzivajo na pozitivno dresiranje, ki temelji na nagrajevanju. Najbolje je, da dalmatinca že od začetka navajate na dobre navade tako, da ga dresirate kot mladiča. Ta zgodnja socializacija jim bo koristila tudi zato, ker so lahko nezaupljivi do tujcev in celo nekoliko sramežljivi. Po drugi strani pa lahko občasno pokažejo znake agresije v bližini drugih psov, zato so tečaji vedno dobra ideja. Če imajo težave s sluhom, jih lahko vseeno usposabljate z ročnimi signali ali vibracijskimi ovratnicami. Kasneje boste morda želeli nadaljevati z dresiranjem dalmatinca na tečajih agilitija ali poslušnosti.
Če se sprašujete, koliko vadbe potrebuje dalmatinec, to morda ni pravi pes za vas, odgovor je namreč veliko. Najbolje bi bilo, če bi jim namenili eno do tri ure na dan – ali celo več, če je to mogoče. Dalmatinec, ki nima dovolj fizične aktivnosti, se lahko začne vesti destruktivno, da bi sprostil nakopičeno energijo. Ker so bili lovski psi, se najraje potepajo po podeželju – zato so primerni za vse, ki uživajo v pohodništvu, teku ali celo kolesarjenju. Ker imajo dalmaticni tudi igrivo žilico, imajo radi tudi igre na vrtu.
Ne samo, da imajo dalmatinci čudovito dlako, njihov kožuh je razmeroma enostavno vzdrževati. Za gladko in sijočo dlako ter odstranjevanje ohlapnih dlak običajno zadostuje temeljito krtačenje enkrat tedensko z gumijastim glavnikom za kodre. Za popolno nego dalmatinca je priporočljivo tudi občasno kopanje, nohte pa je treba striči tako pogosto, kot je potrebno. Kot pri vseh pasmah je treba pozornost posvetiti zobni higieni. Poleg vsakodnevnega ščetkanja zob doma morajo pri imeti tudi redne preglede. Pri dalmatincih je treba spremljati tudi ušesa, da se ugotovijo morebitni znaki nečistoč ali okužbe.
Tako inteligentni kot željni ugajanja imajo dalmatinci takšne osebnostne lastnosti, da jih bo veselje trenirati. So pa precej občutljive živali in se najbolje odzivajo na pozitivno dresiranje, ki temelji na nagrajevanju. Najbolje je, da dalmatinca že od začetka navajate na dobre navade tako, da ga dresirate kot mladiča. Ta zgodnja socializacija jim bo koristila tudi zato, ker so lahko nezaupljivi do tujcev in celo nekoliko sramežljivi. Po drugi strani pa lahko občasno pokažejo znake agresije v bližini drugih psov, zato so tečaji vedno dobra ideja. Če imajo težave s sluhom, jih lahko vseeno usposabljate z ročnimi signali ali vibracijskimi ovratnicami. Kasneje boste morda želeli nadaljevati z dresiranjem dalmatinca na tečajih agilitija ali poslušnosti.
7/7
Vse o dalmatincih
Preberite več o tej temi
Viri
- Veterinary Centers of America https://vcahospitals.com/
- Enciklopedija o psih Royal Canin. Izdaji 2010 in 2020
- Banfield Pet Hospital https://www.banfield.com/
- knjiga izdelkov Royal Canin BHN
- American Kennel Club https://www.akc.org/
Všečkajte in delite stran